sobota, 5. maj 2012

Carmen L. Ovnovi (sonet z akrostihom)


Moji srčni prijateljici, pesnici, pisateljici, prevajalki, ... 
JANI KOLARIČ, se je ob romanu Sprehajalka Gospodovega psa ... in večeru posvečenemu romanu, zapisalo tole:

Cepiva ni za bol dekliške duše,
Arhiv stoletni vé: ljubezni vdana,
Razklana ona – krvaveča rana;
Mir najde le v puščavi, sredi suše,

Elementarnost v magiji Irana.
Ne obžaluj odplačanih izkušenj,
Ljubeče varuj ta zaklad do ruše!
O, kakšna moč je v ženski, ki je (iz)brana!

V dolenjskih gričih svojo lučko najdi –
Na gorah Švice je, kot veš, jo Heidi –
Ob sinku, možu, ob besedah, slikah …!

Verjemi v svoj talent kot mi, vsi drugi,
Izvirček išči tudi v suhi strugi
in vsakič bodi vredna spomenika!


Jana, hvala. Počaščena sem do neba.


Ni komentarjev:

Objavite komentar