PERZIJSKI VEČER V LJUBLJANI
Nocoj bo govora o ljubezni
Nocoj bo govora o ljubezni,
in jutri zvečer prav tako.
Pravzaprav
ne vem za nič bolj primernega,
o čemer bi lahko govorili,
dokler ne bomo
umrli!
in jutri zvečer prav tako.
Pravzaprav
ne vem za nič bolj primernega,
o čemer bi lahko govorili,
dokler ne bomo
umrli!
- Hafez (iz zbirke Zapleši z mano)
V prijateljstvu z mariborsko organizacijo Mitra, smo izpeljali večer perzijske poezije, pripovedi in glasbe v Ljubljani.
Pripovedovali in brali smo poezijo večnih perzijskih velikanov Hafeza in Rumija.
Vse je z avtentično glasbo spremljal iransko-slovenski glasbenik Behrang Azhdari.
Nada Altbauer, uradna tolmačka za farsi v Sloveniji, je z nami delila izkušnje matere, žene in ženske po 25 letih življenja v Iranu.
AmirAli Fouladvand je v farsiju prebral Hafezovo 42. gazelo, ki jo kljub političnim spremembam v Iranu v šolah berejo še danes …
Dokumentaristka Maja Malus Azhdari pa je delila vtis ustvarjalke v današnjem Iranu.
K čudoviti atmosferi Kavarne Grand hotela Union in Varieteja je pripevalo odlično in številno občinstvo.
Perzija ali Iran?
Prebivalci ga že od nekdaj imenujejo Iran (dežela Arijanov), ime Perzija (po južni provinci Pars ali Fars ) pa že stoletja uporabljajo Evropejci, saj so ga tako poimenovali grški zgodovinopisci.
Danes se Dežela se razprostira med Bližnjim vzhodom in osrednjo Azijo, med Kaspijskim morjem in Perzijskim zalivom.
Kako
poslušam
druge?
Kot če bi bil vsak moj Učitelj,
ki mi govori
svoje zadnje,
posvečene
besede.
poslušam
druge?
Kot če bi bil vsak moj Učitelj,
ki mi govori
svoje zadnje,
posvečene
besede.
- Hafez (iz zbirke Zapleši z mano)
Sonce nikoli ne reče
Celo po
vsem tem času
sonce nikoli ne reče zemlji:
"Dolžna si mi."
Poglejte,
kaj se zgodi
z ljubeznijo, kot je ta -
osvetljuje celo
nebo.
- Hafez (iz zbirke Zapleši z mano)
Rumi o odprtih in zaprtih vratih raja
In nekega dne se je pesnik Rumi pogovarjal s svojimi učenci o glasbi. Eden od njih ga je povprašal po skrivnosti afganistanskega glasbila rubaba, ki ga je Rumi očarano poslušal.
»Zakaj ima ta melodija tolikšen čar in tolikšno moč?« je vprašal učenec, ko je poslušal nekega glasbenika, ko je igral na to glasbilo.
»Ko zaslišim to melodijo, »je rekel Rumi, začutim, zahvaljujoč rubabu, kako se premaknejo vrata raja.«
»Mi tudi!« je povzel učenec. »Tudi mi slišimo to melodijo, slišimo rubab, slišimo tudi zvok vrat raja, vendar ne dosežemo zamaknjenosti. Zakaj ne?«
»Razlog je preprost,« je pojasnil Rumi. »Jaz slišim, kako se vrata raja odpirajo, vi jih slišite, ko se zapirajo.«
»Zakaj ima ta melodija tolikšen čar in tolikšno moč?« je vprašal učenec, ko je poslušal nekega glasbenika, ko je igral na to glasbilo.
»Ko zaslišim to melodijo, »je rekel Rumi, začutim, zahvaljujoč rubabu, kako se premaknejo vrata raja.«
»Mi tudi!« je povzel učenec. »Tudi mi slišimo to melodijo, slišimo rubab, slišimo tudi zvok vrat raja, vendar ne dosežemo zamaknjenosti. Zakaj ne?«
»Razlog je preprost,« je pojasnil Rumi. »Jaz slišim, kako se vrata raja odpirajo, vi jih slišite, ko se zapirajo.«
Če bi radi brali Rumija še bolj …
Jana Gogala Mali : SKRIVNA GLASBA (Ljubljana : Konto 2004) in POLJUB ŽELIM SI TVOJ (Ljubljana
Fotografije: Maja Malus Azhdari (Perzijski večer), Carme L. Oven (Iran)
