petek, 24. junij 2011

PREPLETENI RAZLIČNOSTI

VEČER PERZIJE IN ARABIJE

Na robu poletja, v večeru sončnega dne, v sivi izdaji Stare elektrarne ljubljanske se je v sklopu Festivala migranstkega filma zgodil pisan večer Perzije in Arabije.

Prepletena svetova v njuni različnosti sta odmevala v besedi, ritmu, gibu in filmu ... MITRA - perzijski bog sonca je ožarjalo Perzijo, ROZANA - kot malo okence, kar ta beseda pomeni, pa je neslo pogled v Arabijo. 


»Posadi tako, da bo tvoje lastno srce raslo.


Ljubi tako, da bo Bog pomislil: 'Imam sorodnika v tem telesu. Moral bi povabiti to dušo k sebi na kavico.'
Poj, ker je to hrana, ki jo naš prestradani svet potrebuje. Smej se, ker je to najčistejši zvok.«
(Hafez)

Hafeza ljubita oba svetova. In v čem sta si ta dva svetova različna? V marsičem.
Dva svetova - zgodbe tisoč in ene noči ..., ki so si navzven podobne  še najbolj zaradi geografskega položaja in muslimanske veroizpovedi, ki si ju delijo.

- A Iranci - Perzijci niso ena od arabskih držav in arabskih ljudstev.
Iranci so arijci, medtem ko so Arabci semitske rase.

Predvsem pa se razlikujeta njuni kulturi.
- Perzijska kultura sega približno 8000 tisoč let nazaj in od tega so le 1389 let muslimani; Iranci so šija ali šiiti, medtem ko so Arabci suniti; razen Irak, ki je arabska država, prebivalstvo pa je v večini šiitsko.

Tudi jezika se razlikujeta po svojem izvoru: perzijski-farsi jezik pa pod skupino indo-evropskih jezikov. Arabski sodi v skupino semitskih jezikov.

- Podobnosti pa so v pisavi; Iranci so prevzeli arabsko pisavo okrog l. 650 in ji dodali 5 črk.

- Iranci, imajo svoje običaje in navade, ki so specifično njihove in nimajo nobene povezave z muslimansko vero, izhajajo iz mitrejskega obdobja,  visoko razvite civilizacije pred zoroastrijansko:
-    praznovanje novega leta na 1. spomladanski dan, ki je sedaj tudi od UNESCA priznano kot najstarejše praznovanje novega leta: Perzijsko novo leto - Nowrooz
-    praznovanje poletnega in zimskega solsticija

Največje kulturne razlike pa so seveda predstavljajo sami ljudje, oz. bi tukaj omenila tiste , ki so zapustili neprecenljive pisane dokaze, so pisali v perzijskem-farsi jeziku in so zapustili neprecenljivo kulturno dediščino, kot so:
Avicena, Jalalludin Mowlana, na zahodu znan kot RUMI, Hafez, Omar Khayam, Saadi…

 Behrang Azhdari s perzijskim glasbilom ney anbanom.


 Mahmud Al Khatib z arabsko darbuko.


 Folklorna skupina Rozana.


Branje Hafeza.


Večer sta organizirali mariborska organizacija MITRA in društvo ROZANA.
Fotografije: Robert Oven

Ni komentarjev:

Objavite komentar