ponedeljek, 1. december 2014
sreda, 5. november 2014
NOVEMBRSKI DOGODKOVNIK
Vsi besedo - knjigo - umetnostljubi ... November, poln november je pred nami.
Če vas zamika kateri od dogodkov, tu je moj dogodkovnik, izbira pa seveda čisto vaša vaša ... :)
-
6.11. ob 19.00 – Pogovor z JELKO OVASKA o tranzicijski
detektivski zgodbi z naslovom Lovke. Hiša knjig, Koper
-
11.11. ob 18.00 – Finski večer, Konzorcij
Mladinska knjiga, Ljubljana
-
12.11. ob 19.00 – Novopisi na Wolfovi – O SKRIVNOSTIH
PISAVE, grafologije z JOŽICO LESKOVAR
-
18.11. ob 19.00 – Dr. Peter Čeferin in MOJE ZGODBE, Klub Cankarjevega doma
- 19.11. ob 19.00 - Gledališki klub Krka in VLADO NOVAK
- 19.11. ob 19.00 - Gledališki klub Krka in VLADO NOVAK
-
20.11. ob 18.00 – Praznovanje 5. obletnice V
KOŽI besede z izjemnimi: CIRIL ZLOBEC, FERI LAINŠČEK, ALENKA REBULA
-
25.11. ob 18.00 – Ivanka Mestnik in Mateja
Petric ob izidu Ivankine slikanice Deček, Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto
-
26.11. ob 10.00 – VLADO KRESLIN na Slovenskem
knjižnem sejmu, Oder Društva slovenskih pisateljev, Cankarjev dom, Ljubljana
-
26.11. ob 18.00 – dr. Peter Čeferin in njegove
MOJE ZGODBE, Škrabčeva domačija, Ribnica
-
27.11. ob 17.00 – FERI LAINŠČEK in band HALGATO
in najnovejši roman Strah za metulje v nevihti, Slovenski knjižni sejem,
Cankarjev dom, Ljubljana
-
28.11. ob 13.00 – Slovesna podelite nagrad IBBY,
Slovenski knjižni sejem, Cankarjev dom, Ljubljana
-
29.11. ob 11.30 – Zajtrk s pisateljico: SVETLANA
MAKAROVIČ, Slovenski knjižni sejem, Cankarjev dom, Ljubljana
četrtek, 3. april 2014
Lepi ustvarjalni časi
... ki še trajajo ...
ZVOČNI ROMAN: Ne povej, kaj si sanjala
Roman Ferija Lainščka Ne povej, kaj si sanjala tokrat prihaja na tržišče na nosilcu in v obliki, ki omogoča drugačno konzumacijo literarnega dela. Posebnost izdaje je namreč USB ključek z zvočnim posnetkom knjige, ki omogoča uporabo v najrazličnejših predvajalnikov. Lainščkov roman bere Carmen L. Oven, namenjen pa vsem uporabnikom, ki želijo literarni besedi prisluhniti v tej specifični obliki. Projekt je obenem del prizadevanj Študentske založbe za enake možnosti vseh ljubiteljev literature, tudi tistih, ki lahko v knjigah uživajo le v zvočni obliki in je torej posebej primeren za slepe in slabovidne.
https://www.youtube.com/watch?v=8rl4dGjaHGM
SPREHAJALKA GOSPODOVEGA PSA: Literarni večer ob izidu romana Sprehajalka Gospodovega psa avtorice Carmen L. Oven.
https://www.youtube.com/watch?v=c98nf7eBoUo
S TONETOM PAVČKOM (Gledališki klub Krka, 2008)
https://www.youtube.com/watch?v=2JIY-xuZexM
TIHOTAPEC BESED: FERI LAINŠČEK
https://www.youtube.com/watch?v=CHex8i7vxlo
V KOŽi besede in AKCIJE
ZVOČNI ROMAN: Ne povej, kaj si sanjala
Roman Ferija Lainščka Ne povej, kaj si sanjala tokrat prihaja na tržišče na nosilcu in v obliki, ki omogoča drugačno konzumacijo literarnega dela. Posebnost izdaje je namreč USB ključek z zvočnim posnetkom knjige, ki omogoča uporabo v najrazličnejših predvajalnikov. Lainščkov roman bere Carmen L. Oven, namenjen pa vsem uporabnikom, ki želijo literarni besedi prisluhniti v tej specifični obliki. Projekt je obenem del prizadevanj Študentske založbe za enake možnosti vseh ljubiteljev literature, tudi tistih, ki lahko v knjigah uživajo le v zvočni obliki in je torej posebej primeren za slepe in slabovidne.
https://www.youtube.com/watch?v=8rl4dGjaHGM
SPREHAJALKA GOSPODOVEGA PSA: Literarni večer ob izidu romana Sprehajalka Gospodovega psa avtorice Carmen L. Oven.
https://www.youtube.com/watch?v=c98nf7eBoUo
S TONETOM PAVČKOM (Gledališki klub Krka, 2008)
https://www.youtube.com/watch?v=2JIY-xuZexM
TIHOTAPEC BESED: FERI LAINŠČEK
https://www.youtube.com/watch?v=CHex8i7vxlo
V KOŽI BESEDE: MED POTJO IN BESEDO (z Arnejem Hodaličem)
V četrtek, 26. septembra, smo v Knjižnici Otona Župančiča v okviru ciklusa pogovornih večerov V KOŽi besede klepetali z fotografom, biologom in publicistom Arnejem Hodaličem. Pogovorni večer z naslovom Med potjo in besedo je vodila Carmen Lasič Oven. Pogovor se je nanašal predvsem na vlogo in vpliv reportažne fotografije v sodobni družbi in medijih ter tudi na avtorjevo dolgoletno delovanja na področju fotografije.
https://www.youtube.com/watch?v=N8V1pAD6bRY
V knjižnici Otona Župančiča - Ljubljana so 5. 3. organizirali okroglo mizo "V KOŽI besede in (BESEDNE) AKCIJE" z gosti: dr. BARBARA RAJGELJ - pravnica, učiteljica, glasnica, JANA KOLARIČ - pesnica, pisateljica, dr. ALEŠ DEBELJAK - filozof, profesor, dr. DUŠAN RUTAR - psiholog, publicist.
Kako pomembna je beseda v času spremembe in kakšna naj bo ta?Pogovor je vodila Carmen L. Oven
https://www.youtube.com/watch?v=bkBXc4UXMfU
V KOŽi besede in humorja
V Knjižnici Otona Župančiča smo v četrtek, 6. maja 2010 gostili Toneta Partljiča in Andreja Rozmana Rozo. Literarno srečanje je bilo v okviru cikla umetniško-literarnih večerov V KOŽI besede. Tokrat je bil večer tudi V KOŽi humorja. O humorju, ki ga (ni)imamo v slovenski literaturi, se je z umetnikoma pogovarjala Carmen Oven.
https://www.youtube.com/watch?v=4gtjQrtePXo
Tone Partljič
https://www.youtube.com/watch?v=W1I8oUaGgl4
Kako pomembna je beseda v času spremembe in kakšna naj bo ta?Pogovor je vodila Carmen L. Oven
https://www.youtube.com/watch?v=bkBXc4UXMfU
V KOŽi besede in humorja
V Knjižnici Otona Župančiča smo v četrtek, 6. maja 2010 gostili Toneta Partljiča in Andreja Rozmana Rozo. Literarno srečanje je bilo v okviru cikla umetniško-literarnih večerov V KOŽI besede. Tokrat je bil večer tudi V KOŽi humorja. O humorju, ki ga (ni)imamo v slovenski literaturi, se je z umetnikoma pogovarjala Carmen Oven.
https://www.youtube.com/watch?v=4gtjQrtePXo
Tone Partljič
https://www.youtube.com/watch?v=W1I8oUaGgl4
petek, 28. marec 2014
PRI PSIHIATRU
NOVA RADIJSKA ODDAJA NA RADIU SLOVENIJA, 1. program
JU3 pa PRI PSIHIATRU o mišičkah ...
PRI radijskem PSIHIATRU bo ležalo na kavču dekle, ki pravi:
RADA BI, DA BI BIL MOJ FANT BOLJ MIŠIČAST
V sredo, 21. maja ob 21.05 na 1. programu Ra Slo bo
Tu je odlomek za pospešeno izločanje razmišljevalnih sokov:
Ž: A si si ti kdaj želel, da bi bil ful močan?
M: (ga zabava) A kot Popaj?
Ž: Ma, ne, mislim, čist zares.
M: (z globokim glasom) Kt Švarci … al kaj?
Ž: Ma, ja, da bi bil mal širši čez rame..
M: Kaj pa vem … pa sej nisem glih švoh…
Ž: Majčke maš M velikost…
M: (rahlo užaljeno, stvarno, neposredno) Jp…. Ti maš pa joškice bl mejhne, pa so mi kul…
Ž: (rahlo užaljeno) Sej niso tolk mejhne…
M: Ja, jih ni čist za polno rokco…
Ž: (užaljeno) Če maš pa prevelike tace.
M: Prevelike tace, ampak preozke rame…
Lepota je ključ do osebne sreče. Če še niste popolni, poskusite različne diete, prehrambene dodatke in mazila, s pomočjo katerih si boste izoblikovali sanjsko postavo ter živeli srečni, mladi, z napeto kožo in čvrsto zadnjico do konca svojih dni.
Radijska igra Mateje Perpar in živ pogovor s Carmen L. Oven.
Vabljeni k poslušanju!
Slika je zgolj simbolna. ;)
Spodaj pa prejšnje oddaje ...
Včerajšnja oddaja Pri psihiatru ... kjer je Tibor, avtomehanik pisal slabo poezijo svoji Bianci, komparativistki. :) :)
http://www.rtvslo.si/zabava/novice/avdio-fant-mi-pise-slabo-poezijo/336850
Včerajšnja oddaja ... (sreda, 30.4. 2014)
Kakšna je cena v medosebnem odnosu za radikalno vrnitev k naravnemu življenju?
http://www.rtvslo.si/slovenija/moz-bi-rad-zivel-kot-domorodec/335448
Oddaja Pri Psihiatru odmevaaaaaaaaaaaa...
http://www.rtvslo.si/radio-prvi/bi-umrli-za-svojega-partnerja/334803
V zadnjem času se mi je zgodila (še) ena lepa stvar - kot radijsko voditeljico so me povabili k soustvarjanju sveže, hecne, a vrhunsko narejene igrane kontaktne radijske oddaje, v kateri pa ste glavni odločevalci VI.
Zgodili sta se dve oddaji, zadnja v sredo na temo:
Za prijaznost je treba nekomu streči! Res?
ČE STE PRESLIŠALI PREJŠNJO ODDAJO, TU JE:
http://www.rtvslo.si/radio-prvi/avdio-za-prijaznost-je-treba-partnerju-streci/334198
Fotografija je simbolična ... :)
Več o oddaji:
Za kaj gre?
Vam hoče fant vzbuditi ljubosumje? Se z ženo pogovarjata samo še o psu? Je vaš partner prijazen, samo če ga strežete? Bi ga imeli raje, če bi bil bolj mišičast? A morda že sanjarite, kako bo, ko boste vdova?
JU3 pa PRI PSIHIATRU o mišičkah ...
PRI radijskem PSIHIATRU bo ležalo na kavču dekle, ki pravi:
RADA BI, DA BI BIL MOJ FANT BOLJ MIŠIČAST
V sredo, 21. maja ob 21.05 na 1. programu Ra Slo bo
Tu je odlomek za pospešeno izločanje razmišljevalnih sokov:
Ž: A si si ti kdaj želel, da bi bil ful močan?
M: (ga zabava) A kot Popaj?
Ž: Ma, ne, mislim, čist zares.
M: (z globokim glasom) Kt Švarci … al kaj?
Ž: Ma, ja, da bi bil mal širši čez rame..
M: Kaj pa vem … pa sej nisem glih švoh…
Ž: Majčke maš M velikost…
M: (rahlo užaljeno, stvarno, neposredno) Jp…. Ti maš pa joškice bl mejhne, pa so mi kul…
Ž: (rahlo užaljeno) Sej niso tolk mejhne…
M: Ja, jih ni čist za polno rokco…
Ž: (užaljeno) Če maš pa prevelike tace.
M: Prevelike tace, ampak preozke rame…
Lepota je ključ do osebne sreče. Če še niste popolni, poskusite različne diete, prehrambene dodatke in mazila, s pomočjo katerih si boste izoblikovali sanjsko postavo ter živeli srečni, mladi, z napeto kožo in čvrsto zadnjico do konca svojih dni.
Radijska igra Mateje Perpar in živ pogovor s Carmen L. Oven.
Vabljeni k poslušanju!
Slika je zgolj simbolna. ;)
Spodaj pa prejšnje oddaje ...
Včerajšnja oddaja Pri psihiatru ... kjer je Tibor, avtomehanik pisal slabo poezijo svoji Bianci, komparativistki. :) :)
http://www.rtvslo.si/zabava/novice/avdio-fant-mi-pise-slabo-poezijo/336850
Včerajšnja oddaja ... (sreda, 30.4. 2014)
Kakšna je cena v medosebnem odnosu za radikalno vrnitev k naravnemu življenju?
http://www.rtvslo.si/slovenija/moz-bi-rad-zivel-kot-domorodec/335448
Oddaja Pri Psihiatru odmevaaaaaaaaaaaa...
http://www.rtvslo.si/radio-prvi/bi-umrli-za-svojega-partnerja/334803
V zadnjem času se mi je zgodila (še) ena lepa stvar - kot radijsko voditeljico so me povabili k soustvarjanju sveže, hecne, a vrhunsko narejene igrane kontaktne radijske oddaje, v kateri pa ste glavni odločevalci VI.
Zgodili sta se dve oddaji, zadnja v sredo na temo:
Za prijaznost je treba nekomu streči! Res?
ČE STE PRESLIŠALI PREJŠNJO ODDAJO, TU JE:
http://www.rtvslo.si/radio-prvi/avdio-za-prijaznost-je-treba-partnerju-streci/334198
Fotografija je simbolična ... :)
Več o oddaji:
Za kaj gre?
Vam hoče fant vzbuditi ljubosumje? Se z ženo pogovarjata samo še o psu? Je vaš partner prijazen, samo če ga strežete? Bi ga imeli raje, če bi bil bolj mišičast? A morda že sanjarite, kako bo, ko boste vdova?
Nikar ne recite, da se niste prepoznali vsaj v enem od
gornjih vprašanj. Toda Mateja Perpar, avtorica serije dvanajstih igranih zgodb
pod skupnim naslovom PRI PSIHIATRU, jih je pripravila še več. Zase, za nas in
za vas. Da se zamislimo, medtem ko nas bo stresal smeh, in se nasmejemo, medtem
ko bomo tuhtali o lastnih intimnih zagatah.
Voditeljica oddaje PRI PSIHIATRU je Carmen L. Oven, ki zase
najraje pravi, da je »sprehajalka zgodb«. Pisateljica, priljubljena voditeljica
javnih prireditev in dolgoletna radijska sotrudnicavas bo vodila skozi iskanje
rešitev dileme, pred katero sta se znašla partnerja. Toda pozor! Avtorji so
vsaki štoriji napisali, zrežirali in odigrali dva različna konca in razplet, s
katerim bosta morala živeti junaka zgodbe, boste z večinskim glasom določili
vi. S čimer pa se naša vsakotedenska srečanja PRI PSIHIATRU ne bodo končala: če
se boste po oddaji odpravili na spletno stran RTV Slovenija, boste tam našli ne
le arhivirano radijsko oddajo, ampak tudi drugi konec zgodbe in forum, na
katerem se bodo kresala vaša mnenja.
Nikar ne odlašajte, ampak naravnajte radio na frekvenco 1.
programa Radia Slovenija. PRI PSIHIATRU se dobimo že v sredo, 2. aprila, ko se
bomo po 21. uri soočili z nujno in odvečno, prepotrebno
in prekleto ljubosumnostjo ...
Takole so zapisali moji radijski kolegi, ki so ustvarili fantastično serijo ... zdaj pa je na meni, da se bo tako tudi slišala. Hvala, da boste z nami! :) Vsako sredo ob 21.05, na
Prvem programu Radia Slovenija
Več pa na:
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/pri-psihiatru/333163
Takole so zapisali moji radijski kolegi, ki so ustvarili fantastično serijo ... zdaj pa je na meni, da se bo tako tudi slišala. Hvala, da boste z nami! :) Vsako sredo ob 21.05, na
Prvem programu Radia Slovenija
Več pa na:
http://www.rtvslo.si/sporocila-za-javnost/pri-psihiatru/333163
ponedeljek, 24. marec 2014
CELINKE – PRAVLJICE S CELIN
Pravljični večeri za ODRASLE
V Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu smo februarja zanetili prav posebna druženja - sklop pravljičnih večerov za odrasle, na
katerih si bomo pripovedovali pravljice z različnih celin, jih pobarvali z avtentično
glasbo in jim dodali ščepec domačega. Pripovedovati, poslušati ali oboje!
V vsakem primeru je balzam za dušo zagotovljen! :)
V prijetnem vzdušju se bomo srečevali vsak zadnji petek v mesecu.
Februarski večer je bil namenjen avstralskim pravljicam ...
marca gremo v Afriko ...
Z zgodbami, z besedo, druženjem, srkanjem čaja, evkaliptusovimi bonboni, zvoki didgeridooja, gospela ... in besedo, ki zdravi.
ponedeljek, 10. marec 2014
POGOVORKI
Čarovnija s Sam Sebastianom, Krka, Ljubljana, 2013
Francoska ilustratorka, Ellis Wilk, Bologna po Bologni, Ljubljana, 2013
Vsakič znova drugače lepo s Ferijem L., Ljubljana, 2011
S Cirilom Zlobcem, mojim ljubim dušnim prijateljem, Ljubljana, 2012
KO je bil že Klub Gajo - po odličnem večeru z legendama, oktober 2007
Branje
Ježkova družina, Ljubljana 2013Z dr. Čeferinom in zgodbami, ki presenetijo.
Z ljubo Tino Košir Mazi, Ljubljana, 2012
S Cirilom je vsakič drugačne barve večer ... Ljubljana, 2010
Z Vincencom, ki se me vsakič dotakne kot severni sij ..., Ljubljana, 2010
Saša Pavček, igralka in pesnica, ki me svetlo pretresa ... Ljubljana, 2010
Dreamteam zasedba na Wolfovi, Ljubljana, 2011
četrtek, 20. februar 2014
VprašamPovem - šola povezovanja / moderiranja
Bi se želeli izvedeti, kako povezovati dogodek, kako voditeljsko izpeljati prireditev ali simpozij ... kako spraševati na pogovornem večeru, kam, kje in kdaj sesti ali kje stati ko gre za svečane dogodke, kako se pripraviti, da greš na oder miren in sproščen in predvsem - kako delo povezovalca / voditelja / moderatorja izpeljati kot je prav in dobro za vse vpletene. Tako za 'naročnike' kot za voditelja, povezovalca, povezovalko samo ...
Pa naj gre za dogodek v krajevni skupnosti, ali pa za dogodek na državni ravni - vodilo je isto - biti mojster svojega dela!
Prav slednje se sama učim, raziskujem in uresničujem že 15 let.
Prišel je čas, ko čutim, da zmorem in želim to znanje tudi deliti.
Program izobraževanja Šola povezovanja VprašamPoveš obsega:
Skupinska delavnica:
•O povezovanje pogovorov, okroglih miz, diskusij.
•O povezovanju dogodkov in prireditev.
•Kako se pripraviti na določeno vrsto moderiranja/povezovanja?
•Kako vzpostaviti stik z občinstvom, kako s sogovorniki?
•Kako pomembna je telesna govorica, očesni stik, …?
• Na kakšen način obvladovati tremo?
•Snemanje povezovanja s kamero in ogled / analiza posnetka.
Podteme pa so tudi spretnost aktivnega poslušanja, pisanje povezovalnih besedil, telesna govorica pred, na in za odrom ... in še veliko drugega, saj se vsak program prilagaja željam skupine.
Individualne ure Šola povezovanja VprašamPoveš:
- program je v osnovi podoben skupinskemu delu s poglavitno razliko, da se na individualni uri dela prav na vas - na vaši osebnosti, na vaših posebnostih, ki je dobro še ojačati in pomanjkljivostih, ki se jih naučimo prepoznati in spremeniti.
Izobraževanje vodim:
Carmen L. Oven, voditeljica javnih
prireditev, povezovalka pogovornih večerov,
voditeljica delavnic (javnega) nastopanja Povem Poveš, interaktivnih medijskih delavnic,
avtorica in voditeljica pogovornih
radijskih oddaj, televizijska voditeljica, avtorica in
ponedeljek, 27. januar 2014
sobota, 18. januar 2014
PovemPoveš
PovemPoveš - zaključni dogodek
PovemPoveš je delavnica nastopanja in pripovedovanja, ki sem jo začela v knjižnici Mirana Jarca V Novem mestu v eni taki temni zimi, novembra 2012. Pa smo se družili, prvič, drugič, ... spoznavali sami sebe, drug drugega, oni mene, jaz sebe in zima ni bila več tako temna. Letošnja pa tako ali tako ni, pomlad bo pa še lepša ...
Ob zaključku lanskega jesenskega sklopa delavnice PovemPoveš pa smo se družili na končnem dogodku takole ...
http://www.radiokrka.com/poglej_clanek.asp?ID_clanka=186834
Delavnico nadaljujemo s koncem februarja 2014, če bo le še dovolj tistih, ki si želijo ali potrebujejo te vrste druženj in znanj ...
IN NAJLEPŠA HVALA VSEM ... DO SEM!
nedelja, 5. januar 2014
Začenjam s šolo povezovanja / moderiranja
Šola moderiranja /povezovanja PovemPoveš
O povezovanju različnih dogodkov ter prireditev.
O povezovanje pogovorov, okroglih miz, diskusij.
Kako se pripraviti na določeno vrsto moderiranja, povezovanja?
O tem, kako vzpostaviti stik z občinstvom, kako s sogovorniki?
Kako pomembna je telesna govorica, očesni stik?
To je le nekaj vprašanj, na katera bomo iskali odgovore v predavanju, ki je uvod v dvodnevno brezplačno delavnico, ki bo februarja (10.in 11. 2.) v Knjižnici Otona Župančiča.
PREDAVANJE
TOREK, 7.1. ob 18.00
Knjižnica Otona Župančiča, dvorana 3. nadstropje
Knjižnica Otona Župančiča, dvorana 3. nadstropje
O povezovanju različnih dogodkov ter prireditev.
O povezovanje pogovorov, okroglih miz, diskusij.
Kako se pripraviti na določeno vrsto moderiranja, povezovanja?
O tem, kako vzpostaviti stik z občinstvom, kako s sogovorniki?
Kako pomembna je telesna govorica, očesni stik?
... In kako v vsem tem uživati? :)
To je le nekaj vprašanj, na katera bomo iskali odgovore v predavanju, ki je uvod v dvodnevno brezplačno delavnico, ki bo februarja (10.in 11. 2.) v Knjižnici Otona Župančiča.
Predava: Carmen L. Oven
nedelja, 10. november 2013
Pa še malo televizije ...
... dobila sem lepo priložnost, da sem vodila eno od obletniških oddaj naše nacionalne televizije, Slikovitih 55, ki je govorila o humoristični televizijski preteklosti.
Oddajo so lepo pobarvali Tone Partljič, Ivo Ban, Adi Smolar, Bilbi in Ana Pupedan ...
Več pa na spodnji povezavi: :)
Topel pozdrav,
sreda, 31. julij 2013
12 Mravljična (ki)slina
(odlomek iz romana Mravljinci)
Nenadoma se je, kot bi z jasnega neba nekje v daljavi začelo
deževati, zaslišalo prasketanje. A to ni mogel biti dež, saj je sonce še vedno
pripekalo. Na njuna gola, s soncem obsijana stopala, ki sta jih zdaj molili
izpod strehe, ni padla niti kaplja. Spogledali sta se, zadržali dih, da ju zvok
dihanja ne bi motil pri poslušanju in prasketanje se je še pojačalo. Takrat je
čez Aishine vzorce na stopalih zakorakala mravljica, potem še ena in nenadoma
se je čez njene porisane narte pomikala četica temnih živalic. Aisha jih je
mirno stresla s stopala, a čez nekaj sekund so bile mravlje že na njenem drugem
stopalu, lezle so ji že tudi proti kolenom, da je z ihto vstala in si stresala
noge. Ko je vstala in se čisto malo premaknila, se je del njenih stopal
pogreznil in čeprav je stala v mehkem, jo je začelo pikati in grizljati. Naglo
je prestopila še bolj vstran, Neca, ki je bila zdaj od Aishe oddaljena za
dolžino roke, pa se je nagnila v smeri odkoder je prihajalo prasketanje, se
obrnila na kolena in po vseh štirih sledila zvoku. S podesti, na kateri sta
sedeli, se je vila potka obdana z majhnimi smrekicami, za katere je babica
pravila, da so čudežne, saj je seme zanje prineslo od nekod kar samo. To ni
sicer nič čudnega, bolj čudno je to, da so zdaj rasle skoraj v popolni vrsti na
obeh straneh, kot bi jih nekdo namerno tako zasadil ... A babica jih ni.
Neca se je zdaj, še vedno na kolenih, ustavila med prvo in
drugo smrečico, ker je bilo tam prasketanje najmočnejše. Dvignila je spodnjo
vejo smrekice. »Uau! Od kdaj pa ve tukaj?« se je presenečeno odzvala na ogromno
mravljišče, ki ga je zdaj prvič videla. Vrh kupa iz smrekovih iglic in zemlje
je bil tako visok, da se je skoraj dotikal prve smrekove vejice. Z roko je
segla pod spodnje vejice in jih dvignila – veliko mravljišče se je raztezalo še
daleč naprej, tudi okoli drugih smrekic. Bilo je zares ogromno mravljišče, ki
je spuščalo nenehen zvok prasketa, celo zanjo povsem novega zvoka ob hišenki.
Ob koncu babičinega vrta, kjer se je začenjal iglast gozd, so se pogosto
pojavljala mravljišča. Babica jih je puščala čisto pri miru. Mravlje so izjemno
pomembne za vzdrževanje naravnega reda, je vedno pravila. A tako blizu hiši in
obenem tako velikega mravljišča, ki je spuščal tako predirljiv prasket, tega
Neca še ni videla. Dvignila se je na noge, se obrnila, pobrala malce debelejši
ostanek vejice in namignila Aishi naj pride bliže. Aisha se je bosa počasi,
tiho prikradla k mravljišču in se ustavila na varni razdalji, da ji mravlje
niso še bolj lezle pod tuniko. Z zanimanjem je opazovala, saj tudi ona tako
velikega mravljišča ni še nikoli videla. Kaj šele slišala. Neca je z vejico
pobezala mravljišče, da so se mravlje vznemirile in nekaj jih je s svojimi
telesi objelo vejico. Potem jo je dvignila, z njih stresla mravlje in jo
obliznila. Aisha se je namrščila in naprej opazovala kaj počne njena nova
prijateljica. Neca se je spet sklonila proti mravljišču, narahlo zapičila
vejico z druge strani, jo dvignila, otresla, da so mravljice z nje popadale
nazaj na mravljišče in se dvignila k Aishi.
»Bi?« ji je pomolila vejico, ki se je na koncu svetila kot bi
bila na njej strnjena slina. Aisha je prikimala, iz Necine roke počasi vzela
vejico in jo še počasneje nesla k ustom. Potem pa se je ustavila in jo, ne da
bi jo obliznila, približala k nosu, jo povonjala in pri tem očitno pregloboko
vdihnila. Nenadoma se je njen obraz skremžil in solze so ji zalile oči, saj jo
je v nosu tako zapeklo kot bi vanj potegnila ogenj. Neca se je začudila, saj
tega, da bi ji pritekle solze, ker bi polizala mravljično kislino še ni
doživela. A Aisha jo je povohala, ne obliznila, se je spomnila. Aisha se šokirano
nasmehnila in med smrkanjem pomolila vejico nazaj Neci. Ta je obraz spet
približala mravljišču, kjer se je vse dogajalo kot po tekočem traku.
Vznemirjenje, ki ga je prej povzročila z vejico se je že poleglo in na robu
mravljišča, ki je bilo še obsijano s soncem, je Neca opazila nekaj podobnega
bubam. Sem so jih prinašale mravlje delavke. Bube so prinašale na sonce, zato
da se bi iz njih razvile nove mravlje, kot ji je nekoč pravila babica. Neca kar
ni mogla odmakniti pogleda z mravljišča. Toliko jih je že videla pred tem, a to
zdaj je bilo drugačno, skoraj veličastno. Morda tudi zato, ker je bilo to njuno
skupno odkritje z Aisho, ki se je prav tako spustila na kolena in se potiho
čudila.
»Mravljična kislina menda dela čudeže,« je rekla Neca med
oprezanjem okoli mravljišča. »Pa solzne oči tudi, očitno!« je še dodala in se
skoraj opravičujoče nasmehnila Aishi.
Aisha je poznala neizrekljivo dobro organiziranost mravelj.
Očeta je pogosto slišala govorit o tem,
da če je v podjetju vse prav, je tako kot v mravljišču. Vsak ima točno
določeno nalogo - vsak opravlja svoje delo, se ne vmešava v delo drugega in
potem je vse v redu. Tako nekako je razpredal, ko sta zvečer sedela z mamo na
velikem pokritem balkonu z umetno travo, oče je kadil cigareto za cigareto, mama
pa je kuhala čaj kar v kuhalniku zraven. Včasih, ko je bil hrup s ceste posebej
močan, sta morala zapreti stekla na robovih balkona, da sta se lahko
pogovarjala. In le takrat je Aisha slišala, o čem se pogovarjata. Oče je
pogosto zvenel zaskrbljeno, saj ni želel narediti vsega tistega, kar so od
njega zahtevali. Kdo natančno je od njega zahteval te stvari, Aisha ni vedela.
Ko ga je nekoč vpašala, kdo hoče od njega nekaj, česar sam noče, je le zamahnil
z roko in odgovoril, da je to nekdo, ki ima več moči kot pameti. In tu se je
pogovor zaključil, čeprav je oče Aishi navadno vse zelo podrobno pojasnil.
Razen o poslih. O teh z njo ni nikoli govoril. Saj je v resnici tudi niso
zanimali. Jezna je bila na 'posel', ki jih je pripeljal v mesto in jim ukradel
dom na robu peska, kjer je tako rada živela. V mestu se ji je zdelo, da je ves
čas pod nadzorom. Celo doma, v stanovanju, ji je oče kdaj pa kdaj postavil prst
na usta kot bi ji želel neslišno reči naj bo tiho. Večino tega ni razumela,
čutila pa je, da se je tudi oče spremenil odkar so prišli v mesto. Prej sta se
z mamo veliko smejala, zdaj pa sta na balkonu pogosto dolgo v noč pritajeno
klepetala in mama je včasih jokala. Oče pa je kadil, kadil ... Toliko je kadil
kot prej nikoli. Ali, Aishin bratec, je vse te pogovore prespal in pogosto mu
je zavidala to brezskrbnost. Ko se je na ulici pod balkonom začelo bliskati, ko
je gorelo in ko so se prvič zaslišali streli, je Ali spet spal, Aisho pa je
vrglo pokonci, saj bi se ji ob tem skoraj ustavilo srce. Takrat se je vse
začelo, a o tem zdaj ni želela razmišljati. Odrinila je temno misel in
pogledala za Neco, ki je s smrekovimi vejicami označevala navidezne robove
mravljišča, zraven pa nekaj mrmrala v svojem jeziku.
»Pa tukaj jih je na desettisoče ... Kdaj jim je uspelo
zgraditi vse to? Pa saj jih nisem spregledala, še nekaj dni nazaj jih ni bilo
tu ...« potem se je zavedla, da jo Aisha gleda in nima pojma, kaj govoriči,
zato je vse povzela še v angleščini.
»Nikoli še nisem videla tako velikega mravljišča. Koliko mravljične
kisline na kupu. Hm, za kaj je ta že tako koristna …Vem, vem, da nekaj je ...
le zakaj nisem tega vprašala babice!? »
»Pa vprašaj očeta, on veliko ve. Mojemu očku je vedno povedal
dobre stvari.« je Aisha napol zamišljeno svetovala.
»Ne se hecat! Moj oči še ve ne, da mravljična kislina
obstaja; no, ve že, a ga prav malo briga. Važno, da ima on svoje delnice pod
kontrolo,« se je Neca ognjevito odzvala na prijateljičin predlog.
Aisha ni rekla ničesar, le pogledala je stran in se pričela igrati
z mravljico, ki ji je lezla po dlani.
sobota, 27. julij 2013
Odlomek iz romana MRAVLJINCI ( roman o mravljah in prijateljstvu)
Že zvečer pa je oče naznanil, da ga rano zjutraj čaka pot na
Dunaj, tako da bosta dekleti sami, saj ima tudi mama na urniku nekaj
operacijskih posegov, ki jih zaradi zahtevnih strank nikakor ne more preložiti.
»Ne bo šlo! Tudi jaz imam načrte za ta dan! FUMIN-i gremo na
bazen, ker bo menda spet vroče za stalit!«
je Neca odrezavo razkrila svoje zabetonirane namene.
»Jo boste pa s sabo
vzeli in ji malo razkazali naokoli.« je predlagal oče.
»Ja, pa še v ruti naj gre v bazen!« je siknila Neca, »da se
mi bodo vsi režali, da sem tako
čudakinjo pripeljala s sabo!«
»Neca!« je oče strogo izrekel njeno ime. «Zdaj pa je dovolj!
Pridi sem,« je strogo pokazal z roko proti kuhinjskim vratom. Neca se je počasi
dvignila s kavča in šla mukoma proti kuhinji, Aisha pa je vse mirno opazovala z
roba kavča.
V kuhinji se je oče postavil k pultu, tako kot ponavadi, ko
je šlo za takoimenovane resne pogovore. Poznala je to njegovo gesto, a tokrat
je imel drugačno vznemirjenost v očeh. Takega ga Neca ni poznala.
»Neca, Aisha je posebno dekle, iz dežele, ki je zelo drugačna
od naše. Lahko to razumeš? To, da nosi ruto je njena svoboda, tako kot je tvoja
svoboda, da rute ne nosiš. Veš kaj mislim!? Ko se bo sama odločila, da je ne bo
več nosila, bomo to spoštovali. Spoštovali pa bomo tudi, če jo bo želela nositi
ves čas. Tudi tebe prosim, da to upoštevaš!« je resno zaključil pogovor s prošnjo,
ki je bila ukaz.
»Kaj pa moja svoboda, da vsaj med počitnicami počnem kar
hočem!? Ne pa da mi vsilite neko čudakinjo, ki še angleško ne zna, jaz pa naj
bom njena varuška!«
»Neca, dovolj!« je bil zdaj že nestrpen oče. »Če bi ti
vedela, kakšne so bile zadnje Aishine počitnice, ne bi nikoli rekla kaj
takega!«
»Kakšne!? Mi pa povej kakšne!«
»Neca, Aisha je v enem samem trenutku izgubila oba starša in
bratca. Ena sekunda je bila dovolj, da jih ne bo nikoli več videla. Če ne bi
bila takrat pri sorodnikih, bi bomba ubila tudi njo. Take so bile njene zadnje
počitnice! Se je tej tvoji pametni buči zdaj posvetilo, da tudi ona morda noče
biti tu, v tuji deželi, pri tuji družini in s tabo, ki jo povrhu še grdo
gledaš!«
»Saj je ne gledam grdo! Saj je sploh ne gledam.«
»Saj ...« jo je pomenljivo pogledal oče.
Očetova pripoved se je Nece, pa če si je še tako težko
priznala, dotaknila. Vedela je, da so po svetu vojne, nemiri, da 'padajo
režimi', kot včasih piše na naslovnicah časopisov, ki jih oče pušča na
kuhinjski mizi. Vedela je, da ob tem umirajo tudi ljudje, a do tega trenutka,
se ji to vse na drugem koncu sveta – tako daleč, da se nje ne tiče. Zdaj pa v
njihovi dnevni sobi sedi punca, ki je stara toliko kot ona in je v eksploziji
bombe izgubila starše in bratca. Za trenutek se ji je Aisha zasmilila.
Stopila je nazaj v dnevno sobo, kjer je Aisha prikimavala
maminemu tihemu pripovedovanju. Mama se ji je vsake toliko nasmehnila. Neca ju
je gledala in pomislila, kako dolgo si z mamo že nista sedeli takole nasproti
in čenčali kot sta včasih znali. Odkar je mama odprla svojo kirurško prakso, je
bila večino časa od doma; ko je bila doma, pa je bila nervozna in sitna. Že
dolgo si ni vzela časa za tiste majhne stvari, ki sta jih včasih počeli skupaj.
Neca se je tudi zato pred nekaj tedni ostrigla čisto na kratko. Dolgih las ni
več potrebovala, saj jih z mamo nista nikoli več česali. Za to ni bilo časa!
Včasih sta to počeli vsak večer, potem pa sčasoma ne več in nenadoma je imela
dovolj neukročenih las, ki so se ji ponoči zapletali med prste. Hop, škarje v roke
in čop las je odletel stran! Najprej si jih je odrezala pri vratu, potem pa, da
bi jih zravnala v primerno pričesko, so šle škarje vse do glave ... Frizer bi
to naredil drugače, seveda, a žepnine ni nameravala porabiti za nekaj takega,
kar lahko naredi tudi sama – si postriže lase. Ko jo je mama naslednje jutro
zagledala sredi kuhinje, je ob skledi kosmičev tako kriknila, da je oče s peno
za britje vred na obrazu kot pomlajeni dedek mraz, pritekel iz kopalnice. Potem
so sledile pridige, da je to uporništvo ne bo daleč pripeljalo in da kako, da
je ni sram s tako frizuro ...
»Sram koga, mami? Tebe ali mene?« je Neca z vprašanjem še
podžgala mamino vznemirjenje. Tisto jutro se je potem končalo tako, da Neca ni
šla v šolo, mama je zamudila v službo, oče pa je zmajal z glavo, si popravil
kravato in izginil v svojem velikem črnem avtu. Seveda ni nobenemu od njiju 'potegnilo',
da je Neca to naredila samo zato, da bi bilo mami žal, da je ne bo mogla več
česat. Niti v sanjah pa si ni mislila, da jo bo Filip zaradi njene nove frizure
klical Pudl.
Prej je imela dolge ravne lase, zdaj pa so se ji okoli ušeš
in ob sencah začeli vihati in kodrati. Filip, mojster izmišljanja, je takoj našel
novo ime zanjo. Pudl! Za razliko od prej, ko jo je več kot leto dni klical
Pega. Zdaj ima pege in kodre, nič od tega pa si Neca ni nikoli želela! Vedno je
zavidala sošolkam, ki niso imele niti pegice na nosu. Tudi Aisha je imela lepo,
gladko in temno, skoraj bakreno kožo, brez kakršne koli lise na njej. Morala si
je priznati, da je Aisha lepo dekle. To jo je v tem trenutku še toliko bolj
jezilo!
Mama je še vedno sedela na kavču in si, brez kakršne koli naglice,
vzela čas za njo, ki ni bila niti njihova sorodnica. Neca je vedela, da sta
bila oče in mama dobra prijatelja dekličinih staršev. Po drugi strani pa – ali
nisi dober prijatelj takrat, ko se obiskuješ, ko preživljaš čas skupaj? Mama je
bila ves čas tu, oče je resda odhajal v tujino, verjetno tudi k Aishini
družini, mama pa ne. Torej ni šlo toliko za to, da je Aisha hči njenih
prijateljev. Bolj je šlo za to, da je dekle tujka, za katero je treba
poskrbeti, za tiste, ki so doma je pa tako ali tako vse dovolj dobro. Kot
takrat, ko so čakali obiske! Mama je spekla čokoladni kolač, ki ga je Neca
oboževala ... a se ga ni smela dotakniti dokler ti obiski niso prišli. Potem je
pa dobila le en kos, ker so bili to pogosto zelo lačni obiski. Prej, ko je bila
mlajša, ga je mama spekla samo zanjo, zdaj pa ne več. Zdaj ga je pekla le še za
požrešne obiske, saj drugače ni imela časa, pa še takrat si ga Neca ni smela
privoščiti, kot se ji ga je zluštalo. Z žlico naravnost v sredico, kjer se je
vila mehka temna čokolada. Ne, zdaj je lahko dobila le odrezan kos, ki ga je
morala pred obiski elegantno pojesti s svetlečo vilico za sladice. Skrajno brez
veze!Tako zelo, da se je kolaču po novem raje odpovedala. Vsakič. Razen enkrat,
ko so obiski odpovedali in se je zapodila naravnost proti kuhinjskemu pultu s
pokritim kolačem, dvignila pokrov steklene sklede in vanj zarila ogromno žlico.
Takrat jih je šele slišala, kako nevzgojena da je. Da slišiš od lastnih
staršev, da si nevzgojen, je pa res malo čudno. A niso ravno oni tisti, ki so
te 'nevzgojili'?
Vse to se je Neci spletlo skozi misli, ko je opazovala prizor
v dnevni sobi. Prisotnost libijskega dekleta ji je še vedno parala živce. A
zdaj je poznala delček njene zgodbe, ki jo je pripeljala sem. Nekaj v tej zgodbi
jo je presunilo in ji dekle, ki tudi v hiši ni snelo rute z las, naredilo celo
malo manj zoprno; to pa jo je v resnici še bolj jezilo.
Takrat je pri vratih pozvonilo. Bilo je pozno in Neca se je
prestrašila, da je pri Filipu spet huda ura iz katere je moral zbežati. Obrnila
se je na petah in šla strahoma proti vratom. Res je bil pred vrati Filip, a
nasmejan in dobre volje.
»Hej, hej, sem samo prišel preverit, a potem bazen za jutri
štima?«
»Nimam pojma, ker sem na grbo dobila eno punco iz puščave, ki
nosi ruto in še ne vem, ali ona sploh lahko gre na bazen. Je muslimanka, pri
njih je drugače.«
»Muslimanka?« je bil presenečen Filip. »Pa je nisi nikoli
prej omenila!«
»Ja, saj je meni tudi niso!« je siknila Neca. »Ti mi zjutraj
pozvoni, bom več vedela! Definitivno grem z vami, samo da stuhtam kaj naj z
muslimanko.«
»Pa saj verjetno ima ta muslimanka tudi ime, aneda?« jo je
zdaj že zbadljivo pogledal Filip.
»Seveda ga ima. Lahko noč!« mu je pred nosom zaprla vrata.
Ko se je vrnila v dnevno sobo, jo je mama vprašala kaj v
zvezi z bazenom nameravajo? Neca ji je na kratko obnovila plan, da se bodo šli kopat,
kasneje pa verjetno k Mirku po koruzo in na jaso Kokice. Mama se je obrnila k
Aishi, za nekaj trenutkov postala in potem precej tišje, s pogledom obrnjenim
stran od Libijke, Neci skušala pojasniti, da se Aisha verjetno ne bi najbolje
počutila tam med golimi ljudmi, saj je vzgojena drugače. To, da se kopajo tudi
oblečeni in v rutah, je Neca videla na jutjubu, a ni niti za hip pomislila, da
je tudi Aisha med takimi. Saj je vendarle dekle, ne pa odrasla ženska. Tam v
reportaži so se oblečene kopale le ženske, otroci pa ne.
»Pa saj se lahko odkrije, a ni tako? Oblečene se kopajo le
odrasle ženske, saj sem videla na posnetkih,« je zdaj skoraj z radovednostjo
vprašala mamo.
»Verjetno se nekoč tudi bo odkrila, a za to se bo sama odločila.
In veš, Neca, od deklic kot si ti se v Aishini deželi pogosto pričakuje, da
počno vse kot odrasle ženske. Biti štirinajstletnica tam ali tu, ni isto.«
»V čem ni isto? Saj tudi hodijo v šolo, imajo mobilce, imajo
prijatelje ... saj je bilo po televiziji.«
»Nekoč bo verjetno lažje razumela. Morda pa lahko tudi Aisho,
čez nekaj časa, kaj vprašaš o tem. Saj znata obe angleško. Le za zdaj ji daj še
malo časa in prosim te, bodi prijazna z njo. Danes bosta spali skupaj v tvoji
sobi. Bodi zlata in umakni svoje knjige s tvojega kavča v sobi, da lahko
posteljem Aishi.«
Naročite se na:
Objave (Atom)



























.jpg)



